Srce krvavo
bitko že izgublja,
osramočeno sklanja glavo,
nekdo drug jo zdaj poljublja.

Slepo še verjame,
na vrnitev tiste sreče,
ne more zakopati jame,
preveč ga bolečina peče.

Utrip je brez zanosa,
komaj še kaj da od sebe,
brez vsakega ponosa,
sploh ne čuti več potrebe.

A barvo sčasoma spreminja,
zdaj se zdi mu smešno,
napako svojo le preklinja
in upa, da naslednjič bo uspešno.

močo