v ponvi je kača, gnilemu patriarhu diši
klobuk. kaj šviga skozi mrč? kateremu
biču služi nebeški pamž? v rokah se mi
znojijo pozavne, danes ima kitara roge.

krjavlji z radarskimi očmi smo pribiti vsak
na svoji palubi, vsak ima svoje pomisleke,
svoje mravljince: hude babe nam mazilijo
sočne kosti. vreščijo. z mečev se lušči lak.

ponoči se bo svet spet zavil v sanje, lunca
bo postala sova uharica, mravljinci si bodo
z zvezdami namazali oči in plesali do jutra:

po mladi travi se bo razpasla sinja bolečina,
po zapuščenih poteh bo stopal nov polikarp
in srečni divji psi mu bodo odgriznili kravato.

Dani Bedrač