POŠTENJAK

Te sram je morda,                                 Ja, če človek bi vsak

ko ti v žuljavo dlan                                  v deželici naši

nežna roka poda                                     bil poštenjak,

svoj topli pozdrav?                                 noben bi ne bil siromak.!

Trudne povesiš oči,

ko v tvoje zgubano lice

obraz nežni strmi

in solza oko ti rosi?

Se srce ti razjoče,

ko korak je utrujen,

noga hiteti več noče,

prehiteva jo čas?

Ne, ni me sram,

je duša mi čista

in vse kar imam

ustvaril pošteno sem sam.

Drevo sem posadil,

hišo zgradil,

pridno sem delal

in se upokojil.

marica49