že dlje časa se sprašujem, kam pademo, ko umetnost presežemo. V življenje, je odgovor, ki se mi edini ponuja ...

ali pa - umetnost sama sebi namen ???

skratka najbolj smoterno se mi zdi izčistiti merila glede presežka; če smo presegli na način, da nas postavi(jo) na vrh umetnosti, smo šele v špici ... kar ni nič posebnega ... smo v najnevarnejši poziciji - za zlorabo, pesem nima lastne duše (ne duha), ki bi znala bralca učiti o oblikah življenja- to je osnovni medij-, ki pa ga že v osnovi ne dojemamo, zato smo znotraj našli umetnost, ki je pot, orodje, za nazaj na pot bivanja in zadovoljstva ... umetnost se začne umikati , postanemo ljudje.

Umetnik si ne želim biti (ostati)

umetnost je treba premagati (uničiti) - ona je kriva za stopnjo na kateri smo!

umetniški presežek torej lahko nosi tudi note, ki ga res presežejo, s tem ko presežejo umetnost (odtujevanje, umetno-vanje), tako da jo premagamo, ji ne pustimo akrobacij z etrom bivanjskih procesov - skratka

umetnost je kurba in zvodnik hkrati. življenje teče svojo pot, ne glede na besede - ljudje pa delujemo kot strojčki na besede - umetniški presežek bi bil torej osvobajanje človeka iz te igre umetnosti, do pristnih stikov z vsem živečim. umetnost ubija!

umetniški presežek - zahteva velikega duha - v kolikor pa ta predstavlja vrh umetnosti smo samo poglobili živo blato

Hawk!

ne mislimo si, da naša umetnost ne podpira greha in klanja! ja, ljudje - kreacija ima tudi druge vzvode - umetnost je le za malenkostneže in prikrite hinavce -

tvoja solza sem.

ne tvoj kljukasti križ.

kdo si upa biti umetnik - slepec

Pozdravljen Ruj,

povej mi, kaj bi bil drugega, če ne bi bil umetnik z besedo,

da zmoreš napisal in obrnat misli človeka v neki čarovniški,

izpiljen svet, da se sam začudi in kljub preprostim besedam

doda človeku nekaj tistega potenciala pri mišljenju,

česar še ni bral in mu širi razgled.

Tudi jaz obožujem dobro umetnost besede in cenim njih umetnike,

nimam pa se sama za super umetnico in nekaj več.

Prav zavestno hočem ostati takšna kot sem, včasih sem sposobna

se preleviti v takšne besede, drugič tega preprosto ne zmorem,

takrat so besede skoraj preveč preproste, tako zelo,

da je težko reći temu umetnost besedovanja.

In dokler imam še pot nisem obremenjena z nikakršnjim umetnostnim

čaranjem. Lepo počasi v času mojega veka spoznavam, pišem,

občutim, gledam. Sicer je pa veliko načinov izražanja umetnosti,

tisti ki klesajo iz kamna, gline, stekla, pa šport itd.

Si pa sam presneto dobro napisal in sama ti absolutno dam prav,

ker si napisal preprosto in tako kot je.

Želim ti veliko lepega,

hope

zaI.

hope

Zanimiv pogovor in razpira razmišljanja o tem, kam sploh lahko seže umetnik, ko spleza na vrh umtenosti? Pade? Pleza v neznanost (neslišnost, nevidnost)? ... Mene se je ta pesem zelo dotaknila. Bi ti pa predlagala nekaj manjših (bolj ločila in predlogi) popravkov. Ker imaš najraje konkretne predloge (ali je še tako?), ti kar napišem, kako se mi je brala najlepše:

Vem, moja pesem

je zate tujka,

nje nikdar ne boš

razumel.

Bereš in hodiš

v labirintu besed,

iščeš smisel,

a na koncu spoznaš,

da me sploh ne poznaš,

ne poznaš mojih besed,

ne zmoreš ujeti

mojega sporočila.

In ne razumeš me,

kadar se dež nad mojim oblakom

utrga in strese kaplje,

ki jih hranim v lavorju,

da imam mehko vodo

za umivanje las.

Ne, ne razumeš me,

odkrito sem preveč

enostavna.

Ti pa iščeš težke besede,

ki jih ni.

Če pa pridejo vmes,

gredo hitro mimo,

ker jih tudi jaz ne zmorem

obračati in hvaliti

na umetniški način.

Spoštovana Ana,

veseli me,da mi pomagaš,še bolj sem vesela, kadar v pesmi najdeš

nekaj res globokega oz. pravo sporočilnost, veš da imam najraje

odkrite predloge in popravke, odkrito tako tudi vidim in čutim

razliko in z užitkom popravim. Tako se mi zdi,da pesem dobi

bolj dodelano vsebino in lepšo noto, da zaigra, kadar se bere.

Grem kar takoj popravit, pa saj je že jutro.

Želim ti lepi novi dan in res, hvala ti še enkrat.

S spoštovanjem

Irena

Pesem, ki potegne v svoj preprosti, čisti, naravni svet. Svet, ki je zračen in svetal in se zavestno odmika od izkrivljenosti. Pesem diha in hrani bralca s svojo mehkobo, ki je hkrati neposredna, nepotvorjena. Čestitke,

Ana

Iskrene čestitke za Podčrtanko moje.

bil bi kruhovec :) baobab

lp

Hvala ti Igor

hope

Ruj, lepo pozdravljen

hope

Hvala ti Ana,

s spoštovanjem, hope