V gležnju zabeleženi ogrizki,

ti še vedno otežujejo mimohod,

čeprav resnica je razgrnjena.

Porumeneli listi z nabrano vsebino

hranijo črno-bele spomine,

ki nudijo prepoznaven žig in podpis.

A z zadnjimi atomi zraka se še zaletavaš

in okostje se mora sprehajati,

ker nima v nebesih miru.

Neozdravljivo si pohlepen.

Upogibam zdaj te preznojene lističe,

žulje svojih pradedov,

robove ob konicah likam,

senco iščem

a je ni,

je črno na belem

in to drži.

levcek