Čutim.
Utrip dreves,
ki mrtva so postala
na obrežju večne reke.
In dekleta, ki iskala
so vesolje njih teles.
Vidim.
Gole veje,
ki z listjem si pokrile
so ležišče brez imena.
In obraz te gozdne vile,
ki srce ledeno greje.
Slišim.
Krik lesa,
ki stara se iz leta v leto
dokler zemlja ga ne vzame.
In ljubezni pesem péto,
ki ne vname ji srca.
Ljubim.
Vonj cvetov,
ki se borijo z ledom,
da spet slišijo pesem ptic.
In njo, ki me s svojim pogledom
reši pretesnih okov.