Tukaj

sem varna,

v varni razdalji

opevam dneve

in hvalim noči,

lovim nove sanje

in brskam po spominu,

kam je domišljija šla,

sedim pod veliko

krošnjo drevesa,

nestrpni listi

me prijetno hladijo

in naslonjena na deblo

na pol v spanju

pišem pesem,

da še enkrat oživi,

da še enkrat sanjam

čarobne note

uspavane duše.

Predno se potopim

v tišino misli

se poslovim

od glasne besede.

Odslej bodo samo

na listu govorile.

IŽ-lev