Oni so z Marsa

[b][i]Niso bile vrtnice, marjetke si ji nosil, ker nedolžne so kot ona, ko prvič si za ples jo prosil. In nisi pel in pisal stihov splet, si skril jo v sladko dlan pomladi, ovil v ljubezenski šepet. In z njo si skoz' življenje stopal, da v pesku dvoje so sledi; a sled le ena je v trpljenju - takrat pa nosil si jo ti. Medene pa ljubezni svila ni le odela vaju v cvet, okrog vratu se je ovila, razkazala resnični svet. Ker moški z Marsa so drugačni, zapletal si se v njen objem ne več kot slad - skoro bodica, ostajal vedno manj si v njem. Ni kriva ona niti ti, a kaj ko vedel ni nihče, da to ne bo nikdar pomembno na grobu tvoje deklice.[/i][/b]

Ančka

Komentiranje je zaprto!

Ančka
Napisal/a: Ančka

Pesmi

  • 16. 10. 2008 ob 15:40
  • Prebrano 777 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 175
  • Število ocen: 6

Zastavica