na odsev imena
spominja
prežvečen kamen
ki se nikakor
ne more skotaliti
s steklenega gorovja
obstaja nasmeh
tistega ki ljubi
da so
nebesa klečala
zrela jabolka
padala nazaj v krošnje
več si ti hotela
od objema
prah in gorje
pljuvala
na svetleče diamante
s knjig trgala platnice
dovolj močno
je bilo spoznanje
da se je strast
premaknila
v ozadje
sla
je pohodila
zver
v svojem
koničastem pogledu
ko je bilo
že zdavnaj konec
ponavljajoče
se melodije
Sveže,
imam pa vprašanje: slo je zver pohodilo? Je mišljeno zlo? Ali pa sla - je pohodila (ž. sp.)?
S stališča skladnje je malce težavna prva kitica, ki kopiči prilastkove odv. (ki spominja ..., kateri se nikakor ne more ... - tu sta dva na kupu in veznik "kateri" bi moral biti prav tako "ki" - v obeh primerih pa ni dobro, da se kopičita). Temu bi se lahko izognil z deležnikom:
Na odsev imena
spominjajočega na
prežvečen kamen,
ki se nikakor ...
(sicer pa odlična prispodoba!)
Bi pa odstranila iz pesmi tudi vrtnice. No, to je pač moj pogled.
Lp,
Kerstin
Pozdrav,
je bila mišljena sla, popravljam... in tudi vrtnice mi sedaj po nekajkratnem branju resnično ne pašejo več notri :)
Prvo kitico bom pa malce dodelal...
Hvala za mnenje,
Matej
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!