nežno je padalo kamenje

na odsev imena

spominja

prežvečen kamen

ki se nikakor

ne more skotaliti

s steklenega gorovja

obstaja nasmeh

tistega ki ljubi

da so

nebesa klečala

zrela jabolka

padala nazaj v krošnje

 

več si ti hotela

od objema

prah in gorje

pljuvala

na svetleče diamante

s knjig trgala platnice

 

dovolj močno

je bilo spoznanje

da se je strast

premaknila

v ozadje

 

sla

je pohodila

zver

v svojem

koničastem pogledu

ko je bilo

že zdavnaj konec

ponavljajoče

se melodije

Matej_Krusic

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
20. 07. 2013 ob 04:28

Sveže,

imam pa vprašanje: slo je zver pohodilo? Je mišljeno zlo? Ali pa sla - je pohodila (ž. sp.)?

S stališča skladnje je malce težavna prva kitica, ki kopiči prilastkove odv. (ki spominja ..., kateri se nikakor ne more ... - tu sta dva na kupu in veznik "kateri" bi moral biti prav tako "ki" - v obeh primerih pa ni dobro, da se kopičita). Temu bi se lahko izognil z deležnikom:

Na odsev imena

spominjajočega na

prežvečen kamen,

ki se nikakor ...

(sicer pa odlična prispodoba!)

Bi pa odstranila iz pesmi tudi vrtnice. No, to je pač moj pogled.

Lp,

Kerstin

 

Zastavica

Matej_Krusic

Poslano:
20. 07. 2013 ob 07:38

Pozdrav,

je bila mišljena sla, popravljam... in tudi vrtnice mi sedaj po nekajkratnem branju resnično ne pašejo več notri :)

Prvo kitico bom pa malce dodelal...

Hvala za mnenje,

Matej

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Matej_Krusic
Napisal/a: Matej_Krusic

Pesmi

  • 19. 07. 2013 ob 23:54
  • Prebrano 700 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 134
  • Število ocen: 4

Zastavica