
Znotraj nebesednega
potrpežljivo
zgibam polo
belega življenja
v telo robov in
blago ukrivljenih ploskev.
Blago ukrivljenih ploskev,
kjer nepričakovani zdrsi
zasledujejo
nabrekle občutke,
porojene v muzanju
podzavesti.
Podzavesti,
zavihane vase,
v jedro lastne entitete,
z izproženimi kraki
ostrih kotov, združenimi
znotraj nebesednega.
Zanimive samosvoje primerjave nizaš, ustrezno naslovu, čestitke.
Ojla Svit! Vesela, da se kaj oglasiš ... :) Hvala! P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!