VONJ PO SIVKI

sveti anton je imel glavo kot lubenico in

v malhi jato slabokrvnih zvezd. za holmi

je zahlipala noč in sivolasa zverina se je

strgala z verige: miguel de cervantes je

pokozlal tri mline na veter! šlo je za več

parnih števil, za sladko pomado in žabjo

prejo: za vrati v večnost je tiho brenčala

smrt in jezus si je z ribjo mastjo namazal

rep. pesmi so bile brez glasu, kozmični

ranjenec pa si je s svilenimi zobmi pulil

steklovino iz rane in mravlje iz spomina.

v zraku je obvisel poljub, v bližnji cerkvi

so zavreščali polnozrnati angeli, od daleč

pa se je prikradla mlačna meglica žalosti.

Dani Bedrač