Tako se zatopim v vrstice,
da ne opazim,
kako moja podoba počasi izginja.
Skrijem se v formule S-struktur,
in na koncu le obvisim
na repku zadnjega a-ja.
Hitro pihnem vanj,
da bi splezal nazaj med črke,
toda spet pade,
kot da so njegove roke prešibke
in noge pretežke.
Pa ga pustim,
ležati tam
na robu črtovja.
Bo že prišel nazaj,
ko se mu bo zahotelo …
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!