Razburkani valovi v tvoji glavi,
udarjajo ob steno
in se vračajo nazaj.
Vonj po gozdu,
vonj po mahu,
veter ti ga odnaša.
Verjameš, da si se rodil
z razlogom,
verjameš vase, da lahko
mi polepšaš dan,
o, bog ti vsako pomlad
pošlje narcise rumene,
žafrane razprte,
vsako jutro nudi vzhajanje sonca,
posluša te, ko se želiš pogovorit.
Obljubil ni dnevov brez bolečine,
tudi veselja brez trpljenja,
sonca brez dežja,
obljubil;
moč za dan,
tolažbo, ko ti bo težko,
in svetlobo za pot.