Čistim svoje misli navlake,

ko se peljem mimo

in samo gledam,

kako izginja za mano.

Sedim

v udobnih sedežih

nevednosti

in blišča,

čistih

od jeznih pogledov

in zasanjanih ustnic,

ukrivljenih v svobodo,

tako da jim bežijo kotički

in se poceni šminka maže …

Sedim

v udobnih sedežih

glamurja

in pretvarjanja,

čistih

od umazanih rok

in lačnega mrmranja,

zapetega v molu,

(jaz si raje nadenem slušalke

in poslušam popevke …)  

Vsega tega se čistim,

ker je sedež usnjen.

Helena Zemljič (MalaSenca)