Zjutraj smetarji s hrupom prebudili
so drage, bogataške ulice
in psi so brž oblajali jih vse,
kot so gospodarji jih učili.
Neke tople julijske noči sem delal
v prosekturi. Na mizi je ležalo
mlado, lepo dekle. Zaposljevalo
me njeno kratko je življenje, premleval
o njeni sem naturi, o ljubezni,
ki je morda nikdar ni doživela,
medtem, ko zunaj truma čričkov pela
zaljublencem o sreči je neizmerni.
Potem, ko sem odprl njeno truplo
in jo pripravil za pregled, sem v svojem
malem, temnem ateljeju naslikal
punco, ki fant jo krčevito stiska
na golih tleh in črička zad, ki poje
o smrti neizbežni, da se s slutnjo
črno je ona zdrznila osuplo.
Poslano:
14. 07. 2013 ob 11:53
Spremenjeno:
14. 07. 2013 ob 11:54
"pesem iz vrha znanosti"
stopanje pred sabo, bolj kot me trga, bolj brenkam ... bolj me napenja, povezuje ...
pesem, ki dokazuje, da je kaos še en pojem, ki ga človek ne obvlada ... in vse je ostalo v najlepšem redu ;)
lp,
Jure
kaos je lep in iz kaosa vse izhaja, kaj bi človek brez kaosa, ampak jaz navijam za črno kitaro.
Poslano:
14. 07. 2013 ob 12:08
Spremenjeno:
14. 07. 2013 ob 12:09
šla je pa takole; ker sem izvisel ... a se ne dam! ha:
___________________________________________
Razglašena sinfonija (sinfonija razdejanja)
Jaz sem modra kitara.
___________________________________________
moji komentarji se cufajo, konice mi cepi, ... še dobro, da si nastavil koš na kolesih. flik - in žvižgam naprej
avtor ve kaj govorim,
drugo ni pomembno.
lp
tale lajež besed je tudi zanimiv - verjetno pa gre za ogledalo in ne prazen list ...
Poslano:
14. 07. 2013 ob 12:08
Spremenjeno:
14. 07. 2013 ob 12:10
no pa že ustvarjama kaos kdo pa se bo znašel sredi toliko kitar.
jaz grem na balalajko ( beseda je čudovita ukrajinci pa tudi)
list z notnimi črtami. Ne Franz. -
Carta, carta ordinare!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!