Pa ve za naju
in najin umetniški atelje,
kjer sva gostila strasti
barvnih listov jeseni
in elipsaste kozarce vina,
in čopiče, glasno glasbo,
najino sliko in liste,
da, polne liste neznanih
Pesmi …
Pa ve
za porisane dlesni
s parfumom jezika,
ti mostovi stali
so naju velika
bremena skrivnosti,
pa zraven še
bosti
sva mogla se v prst
in s prisego
do konca priviti vprego
Romantike …
Pa ve
za nedolžna očala
pod katerimi so oči
viharno demonske
razpraskale sanje
in pogasnile luči,
ker niso videle
več polti
med modrikastimi
pegami …
Pa ve …
vem jaz da ve
in tudi on je prepričan …
Na mizi njegovi lasje
in slike piarovca
prejšnjega dne …
Pa izve ...