
Ranil si mi srce.
Tvoje besede
režejo močneje
kot nabrušena britev,
krhaš zaupanje
in daješ bolečino,
medtem si še vedno
v srcu,
vedno v poziciji
moje ljubezni,
čiste kot diamant
in zbrušene kot briljant.
Dosežem te,
čeprav si daleč proč,
ljubim tvoje srce,
ker je edino
ki ljubiti zna.
Zakaj odhaš,
zakaj.
Morda bi rad konec,
da jaz zložim krila
in ostanem brez peruti,
s katerimi letim
v tvoj objem.
Žalost me daje,
bolečina reže
a ti si končal
vse lepo in s srcem,
kar ljubilo je.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!