če je
Če je imeti pravljica,
zakaj zdaj trgam niti,
zakaj brez bolečine
je tako težko oditi?
Če je beseda lep obliž,
zakaj ne govoriva,
zakaj z očmi prozornimi
sva nema, le molčiva?
Če je neskončnost dar sveta,
zakaj potem hiteti,
zasoplo zanke snemati,
bežeči čas sprejeti?
Če rima je postavljena,
zakaj še iščem nove,
zakaj sem v nič prestavljena,
ko zatajim bogove?
Zakaj te v svetu tem lovim,
ko vem, da ne obstajaš,
in sanjam tudi, ko bedim ...
Ti pa ves čas odhajaš.
Če je ljubiti pravljica,
potem zdaj tu ostani.
Čeprav v resnici sploh me ni,
moj žar v temi ohrani.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 15. 10. 2008 ob 07:20
- Prebrano 877 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 323
- Število ocen: 14
