Še nikoli nisem pila

korakov tvojih oken.

Nisem zalila vaze,

ki spi na sliki.

Moji lasje

niso prehiteli

kamnite ograje.

Povej mi.

Če namočim ustnice

v požirke

starega predpražnika,

ali boš lažje pojedel

dneve brez telesa?

Ali se boš znal pregristi

skozi zrna in skale,

trave in gozdičke,

umike in utvare?

Ali pa boš nagnil

levi del podobe,

pomežiknil,

da se bodo nastavila

papirnata ušesa

in na vlak za jutri

povlekel nekoga

z gladke strani njive?

Povej mi.

Je dovolj le imeti rad?

Vesna Šare