TAM
Okamenela misel postane peščena
ideja,
ideja, ki začne usipati se iz srca,
trhleno drevo zamenja zelena veja,
ki pobira svetle iskrice z neba.
Nevidni most ponuja večno rešitev,
roka se v roki bliskovito omehča,
ni pomembna več pohojena vrnitev,
saj tam se sreča nikdar ne konča.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: močo
- 14. 10. 2008 ob 16:16
- Prebrano 722 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 199
