danes padam, mrzla domovina

v tisto žilo, ki ti nedra hrani

danes cilj je žalostna globina

ki več tujih smislov se ne brani

danes tečem čez zaključno črto

kjer z vrvjo strašijo senčne vile

danes molk tišči v povest zaprto

ki so misli včeraj jo ubile

danes pojem arijo brez zvoka

da bi mrtva muza jo zaznala

danes gnev besede mlačno joka

le še bežna rima je ostala

danes ne letim, ker zrak ustavlja

vse kar diha in kar hoče vstati

danes moja pesem se poslavlja

ni rojenka, le slovesa mati

danes pišem, a krive se znaki

črke nočejo iz zaprostorja

danes jaz in ničla sva enaki -

vseprisotni kapljici pramorja

Lidija Brezavšček - kočijaž