Ležim na mrzlih tleh kopalnice. Želodec me boli. Hudiča, nisem vedela, da lahko boli tako močno. Poskušam ne misliti na dvigajočo se napetost, ki mi polni požiralnik. Ne smem bruhati še tretjič …

Opazujem skata na stropu. Preveč proseče me gleda. Bi ga morala povleči dol? Videti je kot ptica, če le ne bi imel tistega tankega bička na koncu. Nekoč je letel. Prepričana sem. Morala bi ga povleči dol. Gotovo mu ni všeč v tistih črnih višinah morja. Mrzlo je. Gotovo je mrzlo in ga zebe.

Zaprem oči. Predstavljam si letečega skata. Brez električnega bička. Ampak ga potrebuje. V tistih višinah. Da ga ne pojedo.

Moral bi leteti.

Povlekla ga bom dol.

Slabo mi je.

Preveč mi je slabo.

Nehati moram misliti

na neumnosti.

Helena Zemljič (MalaSenca)