Sprašujem se zakaj, ko sem utrujen.
Zakaj pozabim na ljubezen?
Pozabim cvet najlepši, ki mi je ponujen
In se ustrašim, kot da bi imel bolezen.

Ta strah, da bi ponovno ljubil
ne gre in noče stran.
Ne dovolim, da bi vsi poljubi bili zaman.
Tako sem si obljubil.

A vem, da vse obljube so zaman,
Ker le en sam pogled je bil dovolj,
Da sem padel vanj.
Srce zdaj ve, da sem oddan.

Abax Iman