Včasih mi uspe, 

da se dvignem v eter

in naju priprtih vek

z nasmeškom opazujem.

Sva nepoboljšljiva sezonca.

Vzklijeva,

brstiva,

cvetiva,

trosiva semena,

ko veniva. 

Mirujeva - potem pa spet ...

Sva nekaj vmes 

med enoletnico in zimzelenom.

Po moje se lahko okličeva

za trajnico -

vedno poženeva.

Znova.

Znanost bi naju lahko opredelila

kot vzorčni primerek

cirkumambulacije.

Zate ne vem, 

a mene v ovinkih

vedno bolj zanaša.

Ob prehajanju sezon 

se mi na krožnici vrti, 

čeprav s svojo neprekinjenostjo

hrani upe trajanja.

Včasih

(samo pomislim)

bi raje potovala 

predvidljivo naravnost

po neskončni premici

ali pa morda celo daljici.

(od točke A do točke B)

Še posebej, 

kadar me globoko zaskeli,

kot da nekaj

hinavsko nažira

že rahlo izčrpane korenine.

platanas