Ne noč, ne dan. Na gladki skali,
brez teže, kot v polsnu stojim.
Valovi peno so prinesli,
dotaknem se je, zamižim ...

Morska pena tiho skriva
koščke nežnega miru,
ki se z enim samim vdihom
vsidral je na slanem dnu.

Čisto tiho zdaj odmeva
brezčasna pesem vala,
in nosi melodijo skrito:
Spet najina obala.

Kakor slika se je zdelo,
brez dokončnosti ozadja,
ko s teboj na krovu je
odplula tista mala ladja.

Morska pena in pomol.
Valovi v mojem so pogledu.
Ko boš v njem ujet spet ti,
takrat prav vse bo v redu.

Lidija Brezavšček - kočijaž