Megla res si čudna stvar,
le kdo je tvoj gospodar?
Oktobra ti ne da dopusta
in takrat si posebno gosta.

Vsako jutro srečam te,
ne vidim skozi tebe,
obiti te ne morem,
ker razlita si po mestu celem.

Vedno prav nevarna si,
ker zavežeš mi oči,
da vidim še manj kot ponoči,
od nikoder pa ni pomoči.

Te luči ne prepodijo,
tudi svetloba ti ni tuja,
dan prekrasen se bo zasmejal,
ko sonce boš spustila vanj.

Si res zvita mrha,
ker zastonj je tvoja prha,
kot jutranja si rosa,
samo, da je ona bosa,
ti pa si oblečena.

ananuša