Po trdi poti hodim,

na razgretem betonu

v mislih drobim besede,

sejem v trdoto,

tam kjer se besede odbijajo

od nevzdržne vročine,

tam kjer poletje upira

svoje sončne poglede

in jaz čakam na tvoje,

da ti zmehčam pogled,

da ti vlijem voljo,

da spremeniva ritem korakov,

ki namesto gradu

dajo pogled na hišo,

v kateri je zgodba trda,

čeprav brez besed.

IŽ-lev