HIŠA MOJE PESMI
V to staro hišo
s križi na majhnih oknih
ter stenami,
prepleskanimi s trenutki časa,
ko so v krošnji srca
gnezdile ptice mladostnih utrinkov
in se sladkale s prvimi češnjami,
vstopam s kresovi zahvale v naročju.
Spomini,
oviti v čipko dolgih desetletij,
se že srebrijo,
a križi na oknih me pozdravljajo
in stene s smejočo tišino prepoznajo moj vonj.
Lepo je biti tu.
V maternici maja.
Zopet doma.
Čeprav so češnje na razredčenih vejah
oglodane od zobovja časa.
Mala ptica iz gnezda
pa je moja spremljevalka
na romanju od brezskrbne pomladi
do vročičnega poletja,
z vrtinci burjaste in barvite jeseni
tja v belo, tiho zimo.
Poslano:
17. 06. 2013 ob 22:39
Spremenjeno:
17. 06. 2013 ob 22:50
Rudarska hiša v Idriji-
Krasna, nostalgična pesem, Ida. So se tu rojevale prve pesmi? Se vidimo 26. t.m.v Idriji. Lp
A
Hvala Andrejka, ne 26., 28. se vidimo, ja, v srednjem štuku se je rojevalo marsikaj lepega:), lp
Čestike za pesem, poklon starim prostorom in časom skozi optiko lastnega minevanja - pravzaprav je jezik pesmi (v klasičnem smislu) jezik spominjanja ...
Lp, Ana
Hvala Ana, tudi za podčrtanko, Bazoviška 4 " pr Frančišk" nas čaka:)
http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/rudarska-hia.html
Lp, Ida
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ida Semenič- adisa
- 17. 06. 2013 ob 22:32
- Prebrano 1428 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 651.55
- Število ocen: 19