Golota
Oblačim si vročino
ptičjega petja. Prijetno je,
kakor dotik volne
pozimi.
Sončni žarki
mi oblečejo svetlobo, oči
so polne prizme
možganskih pritiskov, ki ritmično silijo
skozi ušesa na valove.
Izkapljano morje vrtincev
vlaži veter v mojih laseh.
Prebuja se kamenje,
da vzpostavi zidovja razpostavljenih vrtov.
Golota se zopet oblači sama.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
- 17. 06. 2013 ob 09:40
- Prebrano 673 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 220.68
- Število ocen: 6
