Prosti pad
še včeraj pernato nas je slepilo ljubkovalo
le kdo je videl med bombažem skrito trnje
bohotilo se je lažnjivo bilje
zimzelena bila je prevarantska rast
v bolečem trenutku
napihovanje razžene sivo lubje
skeleče vpijejo odprte rane skorje
že kdaj neumna gospodinja pristavila je lonec
ki v njem večvredno brbota
grenka domišljavost
vrelišče davno smo presegli
vrtinčasti nas vleče tok naprej
se kalna struga zdi globoka
brezbrižni pač pogled ne vidi dna
le dva koraka proč
je slika jasna:
golazen v prostem padu
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 11. 10. 2008 ob 13:43
- Prebrano 684 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 275
- Število ocen: 7
