kad sam noćas
silazio duboko
i ušao preduboko
zaboravio sam
kako je sloboda bila
pravilo silaska
u kom sam (pravilu)
brzo osjetio klizav
veoma klizav i opasan
pod nogama mraz
ukrućene ledenice
kao mačeve
nad glavom i ponorom
kad sam sa ivice ruba
skliznuo
poletjela je
sleđena krv
iz područja snivanja
vukući iz svijesti priču
kako samo san u snu snivam
da snivam u snu san
urednica
Poslano:
15. 06. 2013 ob 12:14
Spremenjeno:
15. 06. 2013 ob 12:15
Pesem lepo teče, kot nevidna preproga po stopnicah ... So bile sanje, je bila resničnost? Karkoli, bilo je prepričljivo in ostaja skoraj nerešljivo:
kako samo san u snu snivam
da snivam u snu san
Tisti občutek, ki je vsakemu že zgodil in ga je skoraj nemogoče ujeti.
Čestitke,
Ana
Čast mi je pročitati da su moji stihovi ostavili upravo takve dojmove.
Srdačno vas pozdravljam Ana !
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!