
Sem posušena trava,
rastoča v gneči travnatih korenin,
v mojih celicah teče fotosinteza,
to je moj dom,
ki me hrani z vlažno prstjo
in korake usmerja na pot,
da me ne pohodijo.
Jutri bodo mi kosili kožo
in sploščili mi bodo konice.
Jutri bom umrla,
groba površina
že ima prostor.
Tukaj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!