upiram se skušnjavi prežvečenih ulic

izgubljenih pogledov na križišču rek

globoko me potegne izluščen izraz

da sem v najlepši ekstazi

tvojemu imenu napisal enačaj

svetleče srebrne nosnice

hlastajo omamljenim vonjem

novo nastalih trobent vijoličnih barv

na vse konce mečem besede

brez pomenske ideje zlagam

v upanju nastanka oceana

naslonim svoje misli preko ograje

spran pločnik melodij

sameva s pregrizenimi snežinkami v maju

poizkušam prepogniti sončne žarke

skrijem črička z violino v Ljubljanico

naj se on z Urško igra skrivalnice

Matej_Krusic