Mi otroci iz postaje Razum
Smo trop podivjanih volkov,
lačni tuje krvi iščemo ljubezen
na poti domov.
V hiši pritlehni
skriti med kupom zidov,
rane si ližemo s strupom
ukradenim iz tujih bregov.
Ko peklensko zaboli
nož zarit v dušo, njene plasti,
pa se nekam globoko zažira
tanka meja med
ljubiti in biti poln prezira.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuška Golobič Malena
- 10. 10. 2008 ob 18:44
- Prebrano 2253 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 821
- Število ocen: 25
