Nedovršena priča
zapleten
u slike rane večeri
probuđen
u rojevima riječi
opipljiva radost
je nagovještaj
neobuzdane pjesme
vjetrova blagih dodir
niz strune mu niz daljine
niz ceste žudnje
ponirem
puštam riječi
putanju im smišljam
strpljivo
jer sve je nadohvat
izmišljenim leptirima
čini se da sve je igra
što kipti i treperi
i sve je priča
u kojoj zavodim sporedne likove
usputne poglede
pletenice što gore
u tišini na rubu grada
iza mirnih topola
na stazi mjesečevoj
sve dok protagonista
ne namršti čelo
i obespokojen
traži izlaz
odmor i san
rasplićem se
bez riječi bez glasa
u noć bez krajolika
zapleten
Lirična pesem, ki pa ima nepričakovan obrat: ko lik sestopi iz zgodbe, ko se ne pusti več voditi avtorju in išče svoj mir in počitek in sanje. A se izkaže, da je lik avtor sam in da je ujel samega sebe v neskončni krog predstavljanja, premikanja, razmišljanja - da bi na koncu ostal nem in negotov, brez miru. Čestitke,
Ana
Zadovoljstvo mi je pročitati vaš komentar! Hvala Ana.
Lijep pozdrav 
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 10. 06. 2013 ob 19:56
- Prebrano 884 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 518.8
- Število ocen: 13