Pri svetli luči
črno senco delam,
jo premikam skupaj
z očmi in ostalim telesom,
ki ne more zaspati
in piše pesem v noči,
ko so zvezde edine priče
in edini navdih ki sveti,
v tej temi, ki me straši,
dokler ne zaprem oči.
Utrujeno odhajam
z vsako besedo me je manj,
dokler se ne preselim v sanje,
tam nadaljujem
in sanjam naprej.
Kad zatvoriš oči, i preseliš se u snove,
možda ćeš usniti novu pesmu, još lepšu...
Lp.
M.
Možda i kad sanjam
pjevam jednu pjesmu,
za koju znam.
Sve najbolje,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!