Meni moj očka

ni nikoli govoril o smrti,

niti takrat ko je verjetno slutil,

da se poslavlja.

Vedel je, da ne maram sloves,

pa tudi to, da ga verjetno ne bi razumela,

zdaj po dosti letih vem,

da je zemlja vzela njegovo telo

in za spomin pustila napis

na nagrobniku

z dvema gorečima svečkama

na vsaki strani kamna ena.

Vem, da se je duša

ločila od telesa,

da je še vedno nekje,

kjer me lahko spremlja,

le tako prazno je brez njega,

odkar ga ni,

in spoznala sem svet

ki je brezsrčen,

samo v denar upet.

Med zvezdami nekje

njegova duša kroži,

blodi brez telesa

in šteje ure,

ki jih nimava več.

IŽ-lev