najprej je bila pesem taka:

vsako noč sem ob tebi
tvoje telo obsijem z mesečino
ki jo prinesem s seboj
da lažje pišem po njem
ker le komu sveti luna
ko pesnik ostane poln besed

in tako mečem črke in besede
po tvojih rokah
verzi grizljajo lok tvojih nog
se nasmihajo trebuhu
in spajajo žile na potovanjih

končno odvržem luno
moja pesem zaviha rokave
zabrede v mračne tokove
zaplava v tvoje sanje
upe in bojazni
in se z belimi očmi
konča

in ko se zbudiš
se oziraš okoli sebe
kličeš in sprašuješ kje sem
ne skrbi
ne išči me v praznih prostorih
med neznanci in komedijanti
ko sem zadnjič poljubila pesem o tebi
sem skozi njena usta
tiho in počasi
zašepetala vate

nato sem jo obdelovala in po številnih spremembah je končni rezultat ta v objavi...je pa tudi boljši?

Rada bi mnenje....

Deborah, hvala, ker si delila z nami razvoj pesmi. Meni se zdi veliko boljša, v prvotni verziji nekako preveč konkretna, z veliko opisovanj in navezovanj, v izčiščeni verziji pa si ohranila vzdušje, pravzaprav si ga s krajšanjem pripeljala do srži, prešla v intimnost, v kateri pa se najde vsak bralec - zdaj pesem deluje večpomensko, ohranila si (in nadgradila) besedno igrivost, metaforiko. Tudi konec pesmi daje povsem drugačno, pomensko bogatejše sporočilo. Hm, morda me zmoti le naslov, ker povzema sporočilo, za katero se mi zdi, da je te vrste, da ne bi smelo biti napovedano ...

Čestitke,

Ana

Tudi meni je veliko boljša ali bolje zelo dobra :)

Moje čestitke:)

Lp, Lea

lepaaa

lp

Da, druga verzija je ritmički bolja.

Lo.

M.

Leepppaaaa, takole zašepetana tudi med nas, ki radi beremo ...lepoto...

LP, M. :)