ODTENEK NIČA
V tvoji sliki zgodba ne odmeva,
polni toni so se že izpeli
in odtenki divji pobledeli,
v zlatem rezu cesta zledeneva.
Ko si šla, si pesem odložila,
le težak refren si s sabo vzela.
Rdeča nit je v črno potemnela,
saj si rimo z ničem obtežila.
Zdaj plesni v zatrtem loku časa,
ki nikoli v konce ne izteče.
Tvoja usta - brez glasu grimasa.
V trdih žilah mrtev tok šepeče
kratke pulze, čisto brez naglasa,
noč pa tvoj korak za sabo vleče.
Retko se nađe Petrarkin sonet, dobro rimovan, i pravilno napisan, kao ovaj.
Sve pohvale autorki!
Milene,
Lidija je neprikosnovena u oblikovanju soneta.
Lidija,
Tako kot vsakič me navdušiš. 
Pozdrav ob(e)oma.
Vertigo
urednica
Poslano:
09. 06. 2013 ob 14:58
Spremenjeno:
11. 06. 2013 ob 10:44
Milen in Vertigo, me veseli, če vama je všeč. Forme soneta sem nekako navajena, zgodba pa vskoči pravvanjo, ko se sama odloči. Včeraj je bil en tak dan ...
:)
Lp, lidija
urednica
Poslano:
09. 06. 2013 ob 21:10
Spremenjeno:
10. 06. 2013 ob 07:31
In smo priča še enemu odtenku niča, Lidija, prav zanimivo je, kako raziskuješ ta nič, to prevešenost v neizrekljivo, morda celo v nezmožno, kot krik brez glasu, opna brez vibracije, črepinje brez zdrobitve ... Popoln sonet s poetološko vsebino, ki zmrazi.
Čestitke,
Ana
soneti niso moja strast, ampak tale te vseeno potegne ;) odličen nanos;)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 08. 06. 2013 ob 23:04
- Prebrano 1248 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 503.15
- Število ocen: 18