ODTENEK NIČA
V tvoji sliki zgodba ne odmeva,
polni toni so se že izpeli
in odtenki divji pobledeli,
v zlatem rezu cesta zledeneva.
Ko si šla, si pesem odložila,
le težak refren si s sabo vzela.
Rdeča nit je v črno potemnela,
saj si rimo z ničem obtežila.
Zdaj plesni v zatrtem loku časa,
ki nikoli v konce ne izteče.
Tvoja usta - brez glasu grimasa.
V trdih žilah mrtev tok šepeče
kratke pulze, čisto brez naglasa,
noč pa tvoj korak za sabo vleče.
Retko se nađe Petrarkin sonet, dobro rimovan, i pravilno napisan, kao ovaj.
Sve pohvale autorki!
Milene,
Lidija je neprikosnovena u oblikovanju soneta.
Lidija,
Tako kot vsakič me navdušiš. 
Pozdrav ob(e)oma.
Vertigo
Milen in Vertigo, me veseli, če vama je všeč. Forme soneta sem nekako navajena, zgodba pa vskoči pravvanjo, ko se sama odloči. Včeraj je bil en tak dan ...
:)
Lp, lidija
In smo priča še enemu odtenku niča, Lidija, prav zanimivo je, kako raziskuješ ta nič, to prevešenost v neizrekljivo, morda celo v nezmožno, kot krik brez glasu, opna brez vibracije, črepinje brez zdrobitve ... Popoln sonet s poetološko vsebino, ki zmrazi.
Čestitke,
Ana
soneti niso moja strast, ampak tale te vseeno potegne ;) odličen nanos;)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 08. 06. 2013 ob 23:04
- Prebrano 1391 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 503.15