Mehka luč riše tvoj profil,
nadarjenost za bližino.
Vse, kar je bilo.
Vse, kar je smelo biti.
Ušesa,
ki so slišala padati solze.
Oči,
ki so videle umirati zvezde.
Tam, v razsutem in neotipljivem,
je gosta in vroča kot kri
snov tvojega spomina.
V njej je poljubov,
kolikor želim.
hvala, Timy!
LP, m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!