
Sestopam počasi z robov prepadov ....
živim (prej) narisane sanje ...
sem kot mozaik ....
z vsakim, ki vstopi v moje življenje pridobim barvno nianso -
sama sem poznala vso belino, sivino in predvsem črnino ...
sedaj sem odkrila vsebarvnost sveta ...
postajam (po)polna
in obožujem vonj po otroškem pudru in sivki ....
hvala za polepšan dan :) lepa pesem :)
Hvala ... očitno se poezija spet prebuja ....po porodniškem dopustu :-)
Lenči, super, dobrodošla nazaj med aktivnimi pesniki ;)) Lepo te je spet brati. Morda se odpirajo nova pesniška vrata, le pogumno vstopi skoznje!
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: lenči
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!