Morda

pa niti ne opaziš,

da vstopava v odmike,

da z vsako stopinjo hlapiva …

morda

pa sploh ne obžaluješ,

da ( kakor zmaji Tromostovja)

vzporedno shranjena

kamnito spiva …

morda

pa leno čakava ,

da v mraku prižgejo

mestne luči …

morda

pa zamenjajo žarnice

v bučkah,

kjer svetloba le brli …

morda

pa tiste

preživete zgodbe,

pod rečnim muljem

pokopane,

ujame kdo na trnek

s črvom

(kot aranžma za ikebane)

med zimzelen

in krizanteme,

da večno

vstajajo

od mrtvih,

da oživijo

glasno

neme

platanas