V ušesih

nosim čepe,

nameščene

da ničesar ne slišim

hitim po tihi ulici,

koder ni glasnih besed,

ne zvokov avtomobilov,

ne padcev

in ne plezanja v višine,

ne ni besed,

nihče nikamor nikogar

ne povzdiguje,

nihče nikogar ne tepta,

le pogled začutim,

ko grem hitro mimo,

zato tudi gledam

več ne v oči.

Ne potrebujem kritik

črnih neznancev

in misli,

ki ne vedo

in govorijo,

da pred seboj

rastejo,

a so kljub temu

majhne.

IŽ-lev