Majhen, droben ptič,
na polico okensko prileti,
me pozdravi, vsako jutro
in odleti neznano kam.
Prikliče mi nasmeh,
vse obrača se v soncu,
vse hiti po svoji poti,
grozd nastavlja soncu se,
da dobil bi barvo
trta stara lepoto jemlje.
Obračam stran se od ljudi,
ki hinavsko se smeje,
obračam stran od nje,
ki ponudi ti,
strup od kače;
izpij ga sama!
Vse odhaja,
vse se vrača,
v lesku vse se sveti,
se šopiri,
perje pavje kaže.
Milo te pogledam,
podam nasmeh v soju sreče,
marjetica zaprla svoj je cvet,
mačka skriva se,
boji se,
da ji vzameš,
kar ji drago je.
Podam ti,
kar želiš;
vzemi;
je od srca.

helena r.