kot srednje velika
pravilna polkrogla
hočem stalno nekaj zajemati
najprej seveda juho
vročo da opeče ustnice
nisem ponosna če se oblizne kaplja
in umaže gladka tla

od vsega začetka se svetim srebrno
in nobene misli ne morejo
ukriviti mojega ravnega ročaja
ki pooseblja mojo načelnost
v meni se zrcalijo lica
in roke ki se včasih uvijejo
kot da me imitirajo

povem vam
da nič in nihče ne more
mojega življenja
živeti tako kot jaz sama
ki se v neskončnem zaporedju
polnim in praznim
z dobrim in ničesar
ničesar ne obdržim zase
 

modricvet