
Pripeljali so me pred Mojstra.
,, Jaz sem ustvaril svet
in osamosvojil Slovenijo.,,
V zavreli (ledeni je tak kliše)
grozi sem začel kričati.
,,Ne on, ne spet on.,,
Na Mojstrovi pleši so
bile kapljice znoja.
Na ustnicah pa ciničen nasmeh.
Dvignil je roko in kričal:
,, Daj mi tvoje kodre, pri nas smo
enakopravni, vsi smo plešasti.,,
,,Vtihni in vleži se nazaj
otroke boš zbudil bedak.,,
Me je moja vlekla za lase.
Ob pogledu na njeno kumarično
in smetanovo masko sem znova
kričal:,,Mojster, na balin me ostriži.,,
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: srecok
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!