iz tvojih ust
čez razcefrano zaplato
šagrinove kože kapljajo
krvavi pritoki save
rečne zanke ovijajo
vasice na poti
okrog vratov v nebo molečih
izza belih ovratnikov fasad
in posušenih ustnic rdečih strešnikov
v sencah pod kazalcema
gnezdijo trni
mehka stran kladiva
tolče bronasto pesem
iz pogačic ki ju
pritiskam k zemlji
svilena brada mesečine
čoha hrbte oblakov nad bregom
drevje smrči polnoč
postrvi spijo pod kamni
tokovi prebirajo zgodbe kanujev
privezanih ob rob sveta
gladina jim boža trebuhe
kot mati
veter prinaša sanje
neke daljne dežele
samo strel od tod
Y