Podoba
Na steni zrcalo,
sam zrem vanj.
Solzen spomin na obalo.
Realnost. Konec njen. Konec sanj.
In podoba zbledi.
In sledi. Nič več sledi.
Skozi težke nevihtne oblake,
letel bi na otoke resnice,
tam so ljudje brez napake,
tam so vile vodnice.
Tam sonce večno prežene temo,
kjer solze v smehu izginejo.
sam zrem vanj.
Solzen spomin na obalo.
Realnost. Konec njen. Konec sanj.
In podoba zbledi.
In sledi. Nič več sledi.
Skozi težke nevihtne oblake,
letel bi na otoke resnice,
tam so ljudje brez napake,
tam so vile vodnice.
Tam sonce večno prežene temo,
kjer solze v smehu izginejo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Abax Iman
- 09. 10. 2008 ob 09:40
- Prebrano 752 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 162
- Število ocen: 8
