Poveličuje se in je poveličan,
na garjavem obrazu sedaj,
potem pojde daleč,
daleč po svoj ego,
po kameno dobo,
da bo pljunil tja v lepo vreme,
gledal kot se gleda,
zaljubljen v melodijo beračeve palice,
okužen s svojo pesmijo,
fatalno pihanje,
hej,
lepo pojete,
slišite ta zvok industrije,
metamorfoze,
mimoze tuljenja,
se pojavi odtenek in odteče,
čudil se je svečanosti,
metulj apokalipse pa se vrne,
v poplavi somatskih sveč(anosti),
zaupaj,
nič ni mogoče spremeniti,
a preživeli,
prepozen,
prozoren naraščaj imena stigme,
pihni v prostost,
odtisni blisk ožilja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bilban Uroš
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!