Odhod
Ko duša gre na dopust,
takrat ni več besed,
ne svetlobe misli,
ki bi rojevale sanje.
Odhajam v nebo
med zvezdne luči
bom spustila svojo pesem
in ne bo mi hudo.
Tam modro je nebo,
požiralo zadnje misli bo,
ko zvezde se bodo hranile
in večerja bo ostala zadnja sled,
ko prazen bo ostal kozarec,
kot spomin na včeraj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 31. 05. 2013 ob 00:29
- Prebrano 921 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.78
- Število ocen: 8
